Ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov

KAJ SODI V RJAVO POSODO? 

Kuhinjski odpadki

  • Ostanki in olupki sadja ter zelenjave.
  • Ostanki mesa in mesnih izdelkov (manjše količine).
  • Pokvarjena hrana (brez tekočine in embalaže).
  • Netekoči ostanki hrane.
  • Jajčne lupine, kavna usedlina, čajne vrečke.
  • Papirnata in kartonska embalaža zamrznjenih živil.
  • Papirnate vrečke za kruh, sadje, zelenjavo. 

Vrtni odpadki

  • Gnilo sadje in zelenjava. 
  • Stara zemlja lončnic, ovenele rože, plevel (manjše količine). 
  • Pokošena trava, listje, veje (manjše količine). 
POMEMBNO: Večje količine zelenega vrtnega odpada sprejemamo v zbirnem centru.

Ostali odpadki primerni za kompostiranje

  • Papirnati robčki, prtički, brisače.
  • Moker časopisni papir.

 KAJ NE SODI V RJAVO POSODO?

  • Tekoči ostanki hrane (pomije).
  • Iztrebki malih živali, kosti, lasje, dlaka.
  • Ohlajen pepel in saje, cigaretni ogorki, pometnine. 
  • Guma, pluta, usnje, higienski papir, plenice, vložki.
  • Odpadno kuhinjsko olje in maščobe.
  • Odpadna oblačila in tekstil.

OPOMBA: V občinah Kamnik in Komenda praznimo rjave posode 1-krat na teden tako na območju individualnih kot večstanovanjskih (bloki) gradenj. V občinah Postojna in Pivka pa veljata zimski in poletni režim praznjenja. V zimskem obdobju se praznjenje izvaja 1-krat na 14 dni (1.10. – 31.3.), v poletnem pa 1-krat na teden (1.4. – 30.9).

pdf_icon

KOMPOSTIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV V LASTNEM VRTU

Zakaj kompostirati?

Kompostiranje je okolju prijazna predelava organskih odpadkov. Primerjamo ga lahko z nastajanjem humusa v naravi, ki je rezultat razkrajanja odmrlih rastlin in živali ter njihovih odpadkov pod vplivom delovanja raznoraznih mikroorganizmov. Približno tretjinski delež vseh komunalnih odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo biološko razgradljivih kuhinjski odpadki, ki jih je mogoče kompostirati in kot take na primeren način ponovno vrniti v naravni snovni krog na primer kot naravno gnojilo v kmetijstvu in vrtnarstvu. Prav tako na ta način prispevamo k zmanjševanju količin odloženih komunalnih odpadkov in posledično preprečevanju nastajanja toplogrednih plinov pri odlaganju tovrstnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke.

Postavitev kompostnika

Hišni kompostnik je lahko zgrajen iz lesa, plastike ali kovine. Pokrit mora biti s pokrovom. Sam pokrov in stene kompostnika morajo tudi imeti luknje oziroma reže, ki zagotavljajo potrebno zračnost. Pri lesenem kompostniku je pomembno, da ni impregniran z ekološko neprimernimi zaščitnimi sredstvi, ki bi se izluževala v kompost. Kompostnik naj se postavi na tako lokacijo, da ni moteč za okolico in sosede. Zadostuje že prostor v velikosti 2 – 3 m3, ki je večji del dneva v senci, saj se lahko kompost, v primeru stalne izpostavljenosti soncu, preveč izsuši. Položimo ga neposredno na zemljo, tako da lahko vanj neovirano prehajajo mikroorganizmi.

Kako uporabiti pridelan kompost?

Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za pognojitev lončnic ali gredic. Večje dele, ki še niso predelani, vrnemo v kompostnik, saj nam bodo služili kot osnova za naslednji kompost. Nepresejan kompost lahko uporabimo tudi za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa plitvo zamešamo v zemljo.

Kako kompostiramo?

  1. Na dno kompostnika položimo plast grobega materiala (grobo narezane veje, les, listje) v debelini približno 15 cm. S tem dosežemo prezračevanje komposta in preprečimo, da bi se kup močil od spodaj.
  2. V kompostnik nato izmenično odlagamo plasti organskih odpadkov (približno 15 cm) in plasti vrtne zemlje (približno 2,5 cm). V takem zaporedju počasi sestavljamo kompostni kup do vrha kompostnika. Kup mora biti zaščiten s pokrovom, vseskozi pa moramo skrbeti tudi za zadostno vlago in zračenje.
 Kompostnik in faze kompostiranja FAZA 4: izmenično odlaganje plasti organskih odpadkov in vrtne zemlje do zapolnitve kompostnika
FAZA 3: plast vrtne zemlje
Debelina cca. 2,5 cm
FAZA 2: plast organskih odpadkov
Debelina cca. 15 cm
FAZA 1: dno kompostnika; grob material (narezane veje, les, listje)
Debelina cca. 15 cm
Pri sestavljanju kompostnega kupa prihaja do tako imenovanega “zorenja komposta”. Proces zorenja predstavlja trohnjenje biološko razgradljivega materiala, ki močno poveča temperaturo samega kompostnika. Vrši se pospešena rast bakterij in posledično aktivno razgrajevanje. Proces zorenja komposta lahko pospešimo na različne načine, velja pa predvsem izpostaviti dodajanje deževnikov ter redno mešanje – na 2 do 3 tedne (kompostnik odstranimo ter kompost z lopato preložimo na kup ter nato zopet nazaj v kompostnik). Kompost dozori v 6. do 12. mesecih, kar lahko vidimo po tem, da se material posede in je po videzu podoben rjavi prsti.

Vzdrževanje zadostne vlažnosti v kompostu je odločilnega pomena, saj le v vlažnih pogojih mikroorganizmi, bakterije in glive razkrajajo biološko razgradljiv material v humus in ostale hranilne snovi (50 – 60 stopinj celzija). V primeru, da je vlažnost v kompostniku prevelika, kompost zgnije, v obratnem primeru pa ne pride do procesa razkrajanja. V sušnih obdobjih je tako potrebno kompostnik dodatno zalivati, v času obilnega deževja pa mu je potrebno dodajati žaganje oziroma koščke časopisnega papirja in kartona.

pdf_icon